Filozofi: Diferans ant vèsyon yo

Contenu supprimé Contenu ajouté
Xqbot (diskisyon | kontribisyon)
tp wobo Ajoute: so:Filasoof
Xqbot (diskisyon | kontribisyon)
tp wobo Ajoute: ig:Ílúnílú; changement de type cosmétique
Liy 58 :
Lojik fomel itilize 2 metod kle, sa nou rele "'''Lojik Dediktiv'''" ak sa nou rele '''Lojik Indiktiv'''. lojik dediktiv la se lojik kote ke konklizyon an se yon ekspresyon eksplicit ki fondamentalman konekte ak sa ki te nan premis lan ou premis yo. setadi validite yon konklizyon nan lojik dediktiv depann direkteman sou validite premis ki presede li yo. Tankou, "'''potoprens nan depatmanlwes, site soley nan potoprens, alo site soley nan depatman lwes"'''. Tout edid nan jewometri baze sou pwose(ou inferans) dediktiv ki se kle nan lojik dediktiv la. baz lojik dediktiv la jwen sous li nan travay ke aristot tap fe sou sa nou rele jodi ya " syllogismes d'aristote". li enpotan pou remake ke konklizyon yon lojik dediktiv gen 2 posibilite, swa li setenman fos, oubyen li setenman vre. nan lagaj pwobabilite, li gen yon pwobabilite "0" oubyen "1" pagen antrede.
 
=== lojik indiktiv ===
'''Filozofi''' reprezante yon gwo pati nan aktivite intelektyel lezonm. Tout moun atikile konsepsyon pesonal yo sou lavi; nan pwose sa, nou di ke mounn sa yo ap filozofe; men moun ki ale pi lwen pou rantre nan rasin pwoblem sa yo, ak jefo yo fe pou devlope system nomatif ak deskriptif pou tante klarifye ak resoud pwoblem sa yo, sa yo vinn jwe wol filozof pwofesyonel. nan ka sa filozofi vinn pran yon sans fomel ak skolastik ke nou ka rele "'''Filozofi Systematik'''".
Kisa Filozofi systematik sa ye, e kijan li divize?
Kwake '''Filozofi fomel''' la gen plizye aspe, men gen '''3''' kokenn shenn bransh ki reprezante preske tout edifis etid filozofik la.
Liy 66 :
 
'''Lojik''': se bransh nan filozofi ki etidye sinifikasyon senbolik, validite yon konklizyon, ak relasyon ki egziste ant senbol ak sa senbol sa yo reprezante ou ta vle reprezante. paske lojik gen pou li we ak deklarasyon, gen yon interaksyon natirel ki fet ant lojik ak lengwistik.
Lojik fomel itilize 2 metod kle, sa nou rele "'''Lojik Dediktiv'''" ak sa nou rele '''Lojik endiktiv'''. lojik dediktiv la se lojik kote ke konklizyon an se yon ekspresyon eksplicit ki fondamentalman konekte ak sa ki te nan premis lan ou premis yo. setadi validite yon konklizyon nan lojik dediktiv depann direkteman sou validite premis( deklarasyon) ki presede li yo. Tankou, "'''potoprens nan depatman lwes; site soley nan potoprens; alo site soley nan depatman lwes"'''. Pa selman analiz deklarasyon yo KI Tonbe anba labanye lojik dediktiv, men pi fo etid matematik tankou jewometri baze sou inferans dediktiv( pwose dediktiv) ki se kle nan strikti lojik dediktiv la.Istorikman, baz lojik dediktiv la jwen sous li nan travay ke Aristot tap fe sou sa nou rele jodi ya " syllogismes d'aristote". Li enpotan anpil pou nou remake ke konklizyon yon lojik dediktiv gen 2 posibilite, swa li setenman fos, oubyen li setenman vre. nan langaj pwobabilite, li gen yon pwobabilite "0" oubyen "1" pa gen antrede.
 
"lojik endiktiv" se lojik ki baze sou probabilite ak koneksyon ou sou yon inifomite natirel ke nou gen rezon pou nou presipoze. se lojik sa ke '''Syans Aplike''' yo plis itilize. diferan ak lojik dediktiv, li enpotan pou nou remake ke konklizyon lojik endiktiv la sa pa janm 100%; setadi konklizyon an toujou kikonstansyel, konsekaman, li sije ak modifikasyon. Yonn nan moun ki devlope prensip metodolojik pou lojik endiktiv la se filozof angle ke nou rele '''john stuart mill'''. Prensip yo baze sou metod sa yo: '''Metod Diferans''',Metod Menm bagay, Metod Menm Varyasyon"''', ak 2 lot medod derivativ ki se konbinezon metod prensipal sa yo.
 
'''Metod Diferans''': jan ak pye ale nan yon restoran yal manje. jan mande diri blan, legim ak sos pwa nwa, pye li menm li mande diri blan, legim ak sos pwa blan. kom se marasa yo ye, yo mande pou yo mete diri blan an nan yon sel bol, ak legim la nan yon sel plat, men pou pwa yo ale nan 2 bol diferan. Apre mesye yo fin manje, yo ale lakay, yo poko rive lakay yo, vant Pye ap fe li mal, lap vomi ak dyare. pye ale kay dokte, dokte ya konkli apre tes loratwa li ke pye manje yon manje kontamine. nan twa manje diferan sa yo, ki les ki fe Pye malad? Dapre metod diferans lan, se pwa blan an ki koz maladi pye, paske se sel sos pwa blan an ke jan, ki pat malad, pat manje, e se menm sos pwa blan sa ke pye te manje pou kont li. si diri blan an ou legim lan te kontamine, jan tap malad tou. setadi, maladi ya ki se yon diferans ki pat pataje ant jan ak pye dwe soti nan manje ke jan ak pye pat pataje ya, kise sos pwa blan an.
Liy 85 :
'''Epistemoloji'''''Tèks italik'': se bransh nan filozofi kap sheshe konen lanati konenans, sou ki sa konesans baze. tankou ki sa ki jistifye sa nou asepte kom konesans. nan etid ak reshesh ki tap fet pou bay klarifikasyon sou lanati konesans gen de group kle ke nou rele" rasyonalis" ak empiricis".
 
rasyonalis se filozof ki kwe ke tout konesans ki non-patilye, setadi konesans ki gen aspe jeneral, se konesans nou aprann a-priori, setadi konenans nou aprann direkteman nan yon pwoses intelktyel ki indepandan de eksperyans. filozof sa yo tankou rene descartes ak platon fe alizyon ak matematik ak jewometri pou jistifye pozisyon sa. tankou, pou filozof sa yo, le moun gen metrize teorem pythagore la, se pa eksperyans ki fe menm moun sa reyalize definitivman ke sinis okare plis cosinis okare ap egal ak 1. se aspe jeneral konenans sa ke ou ka penetre direkteman san lintemedye eksperyans ki prouve pozisyon rasyonalis la depre filozof ki nan kan sa.
li enpotan pou remake ke rasyonalis yo pa di ke tout konesans yon moun atenn, atenn li a-priori. paske yo di ke konesans patikilye baze sou eksperyans setadi ou aprann yo aposteri. tankou, si mwen rekonet koule mashinn mwen an, e ou menm ou rekonet koule mashin ou an, konesans patikilye sa pa bay yonn nan nou okin rezon pou jistifye yon konklizyon jeneral sou koule tout mashin sou late.
 
empiricis se filozof ki konkli ke tout sa ke nou ka rele konesans lejitim, nou aprann yo aposteri. setadi, se sou eksperyans nou, ak eksperyans lot moun ke konesans sa yo baze. se sak fe, enpiriris konsidere lasyans kom sel sous konesans lejitim paske li pa baze sou spekilasyon ou aktivite cerebral indepandan de eksperyans. yon nonm tankou jeremy benthman ak john stuart mill se 2 filozof ki vreman bati fondasyon kosmoloji enpiricis la.
 
=== Metafizik ===
se branch nan filozofi ki chache devlope kondisyon ak kritè pou egzistans, tankou, ki sak konpoze reyalite? e ki relasyon ki genyen an eleman ki konpoze reyalite sa? nan bransh sa gen yon konsep kle yo rele "ontoloji". ontoloji se nati egzistans yon bagay, setadi nan ki konteks nou ga di yon bagay ekziste. konsep sa, yo elaji pou vinn ak yon lot konsep ke nou rele" "stati ontolojik". tankou, li pa sifizan pou mwen di ke "bouki ak malis" ekziste, fok mwen ale pi mwen pou mwen klarifye stati ontolojik "bouki ak malis"; setadi, se pou mwen klarifye pou yon moun ki pa konen ke bouki ak malis se karakte nan literati folklorik ayisyen. nan lot mo, mwen afime stati ontolojik bouki ak malis.
 
=== Epistemoloji ===
se bransh nan filozofi kap sheshe konen lanati konenans, sou ki sa konesans baze. tankou ki sa ki jistifye sa nou asepte kom konesans. nan etid ak reshesh ki tap fet pou bay klarifikasyon sou lanati konesans gen de group kle ke nou rele" rasyonalis" ak empiricis".
 
[[rasyonalis]] se filozof ki kwe ke tout konesans ki non-patilye, setadi konesans ki gen aspe jeneral, se konesans nou aprann a-priori, setadi konenans nou aprann direkteman nan yon pwoses intelktyel ki indepandan de eksperyans. filozof sa yo tankou rene descartes ak platon fe alizyon ak matematik ak jewometri pou jistifye pozisyon sa. tankou, pou filozof sa yo, le moun gen metrize teorem pythagore la, se pa eksperyans ki fe menm moun sa reyalize definitivman ke sinis okare plis cosinis okare ap egal ak 1. se aspe jeneral konenans sa ke ou ka penetre direkteman san lintemedye eksperyans ki prouve pozisyon rasyonalis la depre filozof ki nan kan sa.
li enpotan pou remake ke rasyonalis yo pa di ke tout konesans yon moun atenn, atenn li a-priori. paske yo di ke konesans patikilye baze sou eksperyans setadi ou aprann yo aposteri. tankou, si mwen rekonet koule mashinn mwen an, e ou menm ou rekonet koule mashin ou an, konesans patikilye sa pa bay yonn nan nou okin rezon pou jistifye yon konklizyon jeneral sou koule tout mashin sou late.
 
empiricis se filozof ki konkli ke tout sa ke nou ka rele konesans lejitim, nou aprann yo aposteri. setadi, se sou eksperyans nou, ak eksperyans lot moun ke konesans sa yo baze. se sak fe, enpiriris konsidere lasyans kom sel sous konesans lejitim paske li pa baze sou spekilasyon ou aktivite cerebral indepandan de eksperyans. yon nonm tankou jeremy benthman ak john stuart mill se 2 filozof ki vreman bati fondasyon kosmoloji enpiricis la.
 
=== Filozofi Mental ===
Se yon branch nan filozofi analitik ki gen pou objektif: etidye fenomèn mental, fonksyon mental, pwopriete mental tankou konesans tèt ou ak konesans entouraj ou.
 
Liy 128 :
Li enpòtan pou remake ke se fòm Dyalis Pwopriete ya ki alamòd pami dyalis modèn yo.
 
=== Monis ===
E [[monis]] yo menm?
Nan kan [[monis]] la, nou jwen de kan patikilye ki domine sèn nan kwake yo gen monopòl la akoz siks7 aplikasyon syans fizik yo tankou chimi, fizik ak biyoloji.
 
=== Monis fizikalis ===
[[Monis fizikalis]] se group ki kwè ke gen yon sèl sibstans e ke sibstans saa parèt sèlman sou fom fizik ou enejik ki sou labanye lwa natirel yo e ke lè lasyans avanse nap ka rive esplike tout fenomèn mantal sa yo ki parèt ineksplikab jodi ya.
 
=== Monis ideyalis ===
 
[[Monis ideyalis]] Gwoup saa panse ke tout sa ki ekziste gen esans mantal, e ke menm bagay ak evenman ki parèt sou fom fizik se vrèman pwojeksyon ou ilizyon ke antite imateryel yo rele nanm lan kreye. Yon nonm tankou Berkeley te adopte filozofi saa.
Liy 204 :
[[id:Filsafat]]
[[ie:Filosofie]]
[[ig:Ílúnílú]]
[[ilo:Filosofia]]
[[io:Filozofio]]