Filozofi: Diferans ant vèsyon yo

Contenu supprimé Contenu ajouté
Gilles2014 (diskisyon | kontribisyon)
Gilles2014 (diskisyon | kontribisyon)
Liy 90 :
empiricis se filozof ki konkli ke tout sa ke nou ka rele konesans lejitim, nou aprann yo aposteri. setadi, se sou eksperyans nou, ak eksperyans lot moun ke konesans sa yo baze. se sak fe, enpiriris konsidere lasyans kom sel sous konesans lejitim paske li pa baze sou spekilasyon ou aktivite cerebral indepandan de eksperyans. yon nonm tankou jeremy benthman ak john stuart mill se 2 filozof ki vreman bati fondasyon kosmoloji enpiricis la.
 
=== Filozofi Mentalmantal ===
Se yon branch nan filozofi analitik ki gen pou objektif : etidye fenomèn mentalmantal, fonksyon mentalmantal, pwoprietepwopryete mental tankou konesans tèt ou ak konesans entouraj ou.
 
Men, teori nan branch sa ale pi lwen nan chèche konnen ki jan diferan aspè mental sa yo makònen ak kò fizik la, patikilyèman kijan yo konekte ak ògan fizik nou rele “sèvèl tèt la”.
Liy 97 :
Devlopman filozofi sa konsantre nan rezoud yon pwoblèm kle nan filozofi ki vrèman domine metafizik depi lantikite jis jodi ya.
 
Pwoblèm saasa a; nan filozofi, nou rele lli “pwoblem nanm ak kò”. Setadi, ki nati nanm lan, e kijan li kominike ak ko a.
Kòm nou deja mansyone l, se pwoblèm sa ki trouvetwouve lli nan rasin filozofi mentalmantal la.
 
Nan atant ke filozoffilozòf tap fè pou rezoud pwoblèm saasa a, de gwo kan filozofik bay dizon yo sou lanati fenomèn mentalmantal yo.
[[Filozòf]] ki kwè ke yon moun konpoze de 2 nati :
youn fizik ke ou ka penetre ak sans komen yo, e youn invisib ke ou ka penetre sèlman ak rezon ou intelekintelèk. Yo rele yo dyalis. sètadi yo konsevwa moun divize an 2 nati.
 
Nan lòt kan opoze ya, nou jwenn sa nou rele Monis, setadisètadi filozoffilozòf ki kwè ke pa gen 2 nati, men plito yon sel nati ki konpoze tout egzistans reyèl la.
Yonn nan premye moun ki atikile filozofi sa se Benedictus Spinoza.
 
Chak kan sa yo gen plizye vesyonvèsyon. Tankou, Dyalis yo divize an 2 pati. Moun tankou Rene Descartes , menmjan ak Platon ki te vinn avan li, kwè ke nanm lan se yon sibstans indepandan ki ekziste indepandanendepandan de kò a, e li ale pi lwen pou sijere ke nanm saasa a ka menm siviv lanmolanmò ko fizik la.
 
Sa ki pranprann pozizyon patikilye saasa a, yo rele yo Dyalis Sibstans. Men, nan menm kan dyalis la, gen yo lòt groupgwoup ki pranprann yon pozisyon ki ta vle fè konnen ke Nann lan sotisòti nan zantray Sèvèl Tèt La.
 
Kwake Nann ou lespri sotisòti nan zantray ògan nou rele sèvèl tèt la, proprietepwopryete Nanm lan paka redwi sou baz mekanik ak biyo-chimik SevelSèvèl TetTèt ki ba li nesans lan.
 
Gwoup sa nou rele yo [[Dyalis Pwopriyete]].
 
Li enpòtan pou remake ke se fòm Dyalis PwoprietePwopryete ya ki alamòd pami dyalis modèn yo.
 
=== Monis ===